Članek: Resnice in zmote o sadnem sladkorju

Fruktoza, bolj poznana pod imenom sadni sladkor je enostaven sladkor dvakrat slajši od namiznega sladkorja-saharoze. V nasprotju z nekdanjimi trditvami, kako bi naj bila fruktoza superiorna nad glukozo kar se zdravja tiče, sedaj strokovnjaki ugotavljajo, da sploh nima pomembne vloge v človekovem prehranjevanju. Še več. Po nekdanjih trditvah bi naj fruktoza celo bila odlično nadomestilo za namizni sladkor saj nima tako velikega vpliva na inzulin.

Kakorkoli…te trditve so do danes opustili.

Naravno se fruktoza nahaja predvsem v sadju. Vsekakor ni namen, da rečem..sadje ni zdravo in ga ne jejte več, ampak, da spoznamo nekaj resnic glede sladkorja te vrste. Majhne količine fruktoze, se pravi količine, ki jih najdemo v sadju in zelenjavi niso škodljive..so celo koristne…predvsem iz vidika boljšega presnavljanja glukoze v telesu. Ne smemo pa pretiravati. Prevelikih količin naše telo zaradi zasnove kot jo imamo, ne more predelati. Zavedati se moramo, da je prehrana naših prednikov temeljila na zelo majhnih količinah fruktoze.

Kaj se zgodi če pojem preveč fruktoze?

Večina OH, ki jih zaužijemo je sestavljenih iz verig glukoze. Ko glukoza pride v naš krvni obtok, telo prične s sproščanjem hormona inzulina, da z njegovo pomočjo regulira krvni sladkor. Za razliko od navadnih ogljikovih hidratov (OH), pa se sadni sladkor (fruktoza) presnavlja v jetrih. To je bistvenega pomena. Če zadevo poenostavimo: Če preveč fruktoze vstopi v jetra, le-ta tolikšne količine niso sposobna predelati v sladkor ki je uporaben za telo. Namesto tega jetra iz fruktoze začnejo proizvajati maščobe (trigiliceride) in jih pošiljati v krvni obtok.

Zakaj je to slabo?

Predvsem iz treh razlogov:

  • visok nivo trigliceridov v krvi zvišuje miožnost nastanka kardiovaskularnih bolezni
  • fruktoza v telesu ne sprosti hormonov, ki nam dajejo občutek sitosti in posledično zaradi tega želimo jesti več in več. (delno krivo za večanje števila ljudi s prekomerno telesno težo)
  • Obstaja vedno več dokazov, da prekomerno uživanje fruktoze vpliva na poslabšanje občutljivosti telesa na inzulin in posledično vodi do sladkorne bolezni tipa 2.

Kaj so glavni viri fruktoze?

Sadje in zelenjava vsebujejo relativno majhen delež. Količine, ki se nahajajo v njih so takšne, da jih naša presnova zlahka presnavlja. Problem oz. glavni problem današnjega časa se skriva v prehrani "modernega" človeka, ki vsebuje ogromne količine različnih sladkorjev in te se samo povečujejo. Sorazmerno s količino zaužitega sladkorja se veča tudi število ljudi s prekomerno telesno težo. Največjo škodo povzroča fruktozno-glukozni sirup, ki je sestavljen 55% iz fruktoze, 45% iz glukoze, zaradi njegove izredno nizke cene, pa ga dajejo v skoraj vso hrano, ki jo danes lahko dobimo.

Je fruktoza v sadju drugačna od fruktoze v fruktozno-glukoznem sirupu?

Ne. Fruktoza je fruktoza in v vseh različicah hrane ima na naše telo enak učinek. Težava je le v tem, da s sadjem in zelenjavo tega sladkorja zaužijemo bistveno manj. Za primerjavo: skodelica krompirja vsebuje 2,5g fruktoze, ena srednje velika pomaranča vsebuje 3g fruktoze, ena pločevinka gazirane pijače pa 23g. RAZLIKA???? 3g proti 23g?? XXL gazirana pijača vsebuje 62g fruktoze, kar je enako 21 pomarančam…

Katere vrste hrane vsebujejo fruktozno-glukozni sirup?

Večina pakirane hrane, ki jo danes dobimo, vsebuje vsaj nekaj sladkorja, žal največkrat prav fruktozno glukozni sirup. Edino pozitivno je to, da je veliko proizvajalcev že obvezanih napisati sestavine in tako boste tisti, ki ste za te zadeve bolj dovzetni, imeli možnost ne zaužiti tovrstne hrane. Da ne omenjam hitre hrane. Mislim, da odgovor glede vsebnosti fruktozno glukoznega sirupa v le-tej poznamo vsi. Enaka sestava kot jo ima fruktozno glukozni sirup je tudi v medu. Morda ste zdaj dobili odgovor na vprašanje, ki ste si ga od nekdaj postavljali…zakaj sem se po večji zaužiti količini medu počutil/la tako nelagodno v želodcu..? Ogromno sirupa vsebujejo tudi "naravni" sokovi.

Če mi želite postaviti kakšno vprašanje, sledite tej povezavi in mi pišite.

Vaš trener,

Vitja Sikošek ; PICP coach, BIOSIGNATURE practiotioner level 2

Reference;

  • R., LeBlanc, B., Schnoll, R. et al. 2009. Mercury from chlor-alkali plants: Measured concentrations in food product sugar. Environ Health. 26(8):2.
  • Bray, G.A., Nielsen, S.J., and B.M. Popkin. 2004. Consumption of high-fructose corn syrup in beverages may play a role in the epidemic of obesity. Am J Clin Nutr. 79(4):537-43. Review.