Članek: Stres, tihi morilec...

Kaj je stres?

Stres je kombinacija odzivov telesa na trenutno situacijo oziroma na potencialno nevarno situacijo, ki lahko ogrozi ravnovesje telesa. Je odziv na obremenitve iz okolja. Telo se tako odzove na poškodbe, vnetja in okužbe, strah, bolečino in telesne napore. Fiziološko gledano, stresen je vsak dogodek oziroma situacija, ki povzroči izrazit odziv nadledvičnih žlez. Nadledvični žlezi sta glavni organ, ki skrbi za odgovor telesa na stres preko izločanja kortikosteroidov in kateholaminov, vključno s kortizolom in adrenalinom. Izločanje »hormonov stresa« je naravni odziv telesa na stresorje.

Stres je nujen za preživetje. Če naši predniki ne bi občutili stresa ob nevarnih situacijah, nas danes ne bi bilo. Stres lahko delimo na kratkotrajni (akutni) in dolgotrajni (kronični).

  • Akutni stres je reakcija telesa na trenutne nepričakovane dogodke oziroma nevarnosti in nam lahko v mnogih nevarnih situacijah reši življenje. Na primer, če opazite, da vam nasproti drvi tovornjak, boste občutili akutni oziroma kratkotrajni stres, ki vam bo v tem primeru pomagal pravočasno reagirati. Kratkotrajni stres je normalen in lahko prispeva k uspešnosti pri zadani nalogi (stres ob izpitu, na razgovoru za delo, pred predstavitvijo, …), saj nam lahko pomaga, da smo bolj zbrani in osredotočeni na dogajanje in damo vse od sebe.
  • Na žalost, ljudje danes drvimo skozi življenje z blaznim tempom in poskušamo stlačiti čim več aktivnosti v naš že tako natrpan urnik. Dober spanec je danes že prava redkost, saj se, iz želje po čim večji produktivnosti aktivnosti mnogih zavlečejo tudi do poznih večernih ur, zjutraj pa je treba ponovno zgodaj vstati in ta začaran krog se ponavlja iz dneva v dan. Ko smo nenehno izpostavljeni mnogim vsakdanjim in ponavljajočim se stresorjem, kot so prenatrpani urniki, kronično pomanjkanje spanca, gost promet, hrup, finančne stiske, bolezni, ljubezenske težave, stresno delovno mesto, nasilje v družini in podobno, postane stres kroničen. Mnogi so dnevno izpostavljeni večji količini stresa, kot ga je telo sposobno tolerirati. Takšen stres, ki je del našega vsakdana in prevzame kronično obliko, je najnevarnejši za naše zdravje in lahko vodi, poleg splošnega zmanjšanja kvalitete življenja, do zelo resnih zdravstvenih težav, zato je nujno in življenjskega pomena znati in se naučiti, kako obvladati stres in zmanjšati ali celo izničiti posledice kroničnega stresa.

Kaj povzroča stres?

Danes je stres velik izziv za nas vse, saj se s stresom soočamo vsak dan. Obstajajo številni dejavniki, ki pripomorejo k stresu in vsak posameznik se drugače odziva na razne vplive oziroma stresorje iz okolja. Bolezni, težave v zakonu, ločitve, brezposelnost, strogi delovni pogoji, previsoko zadani cilji, kariera, … vse to so primeri, ki povzročajo kronično obliko stresa.
Glavne povzročitelje stresa lahko razdelimo v naslednje kategorije:

  • Emocionalni in psihološki stres

V to kategorijo spadajo primeri kot so težave v zakonski zvezi, stresno delovno mesto, nezadovoljstvo s samim seboj, pesimizem, smrt v družini, …

  • Pomanjkanje spanca in počitka

To je v današnji družbi zelo pogost pojav, saj v prizadevanju, da bi opravili čim več dela, pogosto žrtvujemo dragocen spanec in počitek, ki sta ključnega pomena za zdravje in dobro počutje.

  • Slabe prehranjevalne navade in diete

Zdrava in uravnotežena prehrana je temelj vsesplošnega zdravja. Izpuščanje obrokov, ekstremne diete, hitra hrana, stradanje, … vse to so stresorji, ki vodijo do slabega počutja, lahko pa tudi resno škodujejo zdravju.

  • Pretirana količina aktivnosti

Telesna aktivnost je zelo pomembna (ključna) za uravnavanje stresa in za splošno zdravje, vendar so tudi tukaj meje. Ker se danes zelo poudarja pomembnost telesne aktivnosti, lahko to nekateri razumejo kot »več je bolje«, kar pa vedno ne drži in lahko v tem primeru vodi do pretreniranosti, ki predstavlja velik stres za telo.

  • Telesni stresorji

Pod to kategorijo spadajo prehladi, razne bolezni, vnetja in športne poškodbe, ki so velik stres za telo, sploh če se te pojavljajo kronično. Za športnika to dodatno predstavlja še psihološki stres, zaradi nezmožnosti treniranja in tekmovanja ter negativnih posledic, ki jih bolezni in poškodbe lahko prinašajo za kariero.

  • Izpostavljenost toksinom

Pod to kategorijo spadajo alkohol, nikotin, sladkor, aditivi, razna čistila, onesnaženo okolje, onesnažen zrak, onesnažena voda, … Mnogi toksini nas obdajajo vsak dan in se jim težko izognemo (onesnažen zrak) in zato je še toliko bolj pomembno, da se izognemo tistih, na katere lahko vplivamo (toksini v gospodinjstvu in v prehrani).

Če mi želite postaviti kakšno vprašanje, se pozanimati za ure treningov ali karkoli drugega, sledite tej povezavi in mi pišite.

Kakšne posledice prinaša stres?

Vzemimo za primer fitnes entuziasta, ki redno in pridno trenira in se pravilno prehranjuje in dosega dobre rezultate. Sedaj pa k temu dodajmo težave v razmerju, zahtevno in stresno delovno mesto, vsakodnevno gnečo in zastoje v prometu na poti v službo in domov in pomanjkanje spanca, kar  vse skupaj predstavlja velik kronični stres. Ta oseba bo kmalu ugotovila, da so se napredki v fitnesu ustavili ali celo nazadovali, moč je začela upadati in okoli trebuha se je začela nabirati odvečna maščoba, tako poguben je lahko stres za športne in estetske rezultate. Enako poguben pa je stres za zdravje na splošno. Raziskave so pokazale, da kronična izpostavljenost stresu lahko dejansko povzroči spremembe tkiv in moteno delovanje organov.
Številne zdravstvene težave so tesno povezane s kroničnim stresom. Nekatere od teh so debelost, avtoimunske bolezni, bolezni kože (ekcem), bolezni srca, prebavne težave, motnje spanca ter tudi bolečine po telesu.

Stres vpliva na možgane in povzroči pospešeno izločanje živčnih prenašalcev kot so dopamin, norepinefrin in epinefrin (adrenalin).  Poveča se izločanje steroidnih hormonov, predvsem glavnega hormona stresa – kortizola, ki ob kroničnem zvišanju negativno vpliva na vse telesne sisteme.  V primeru občasnih stresorjev je kortizol lahko koristen in omogoča višji nivo energije, izboljšane reflekse in višji prag bolečine. V primeru kronične oblike stresa pa nivo kortizola ostaja nenaravno visoko dlje časa kar vodi do številnih motenj in okvar, kot so: težave s ščitnico, hipoglikemija, katabolizem oziroma izguba mišic (in kosti), povišan krvni tlak, dovzetnost za bolezni oziroma okužbe, debelost (nabiranje maščobe predvsem v predelu trebuha)    
Običajni simptomi stresa vključujejo težave s kožo, impotenco, rano na želodcu, povišan krvni tlak, utrujenost, nespečnost in razdraženost. Srce, pljuča in žilni sistem so pod vplivom povišanega srčnega utripa. Krvni tlak naraste in dihanje je pospešeno. Usta in grlo lahko postaneta suha, koža pa lahko postane hladna in vlažna zaradi slabe prekrvavljenosti, saj se več krvi nameni  za podporo srca in mišic. Pojavijo se lahko tudi težave s prebavo, ki se običajno tudi upočasni.

Kot smo že povedali, občasni stres je normalen in telo ga prenaša brez večjih težav. Ko se situacija umiri, stres izgine in organizem si brez večjih težav opomore. Ampak če se stresorji čez čas akumulirajo, postane telo nezmožno boriti se tudi z najmanjšimi količinami stresa. Možgani, srce, pljuča, ožilje in mišice postanejo tako kronično preobremenjeni, da lahko pride do poškodb oziroma okvar. Prav ta oblika stresa je tista, ki lahko sproži nastanek ali pa poslabša stanje bolezni srca, kapi, večja dovzetnost za okužbe, motnje spanca, spolne in reproduktivne motnje, motnje v spominu in učenju, težave s prebavo, debelost, diabetes, bolečine po telesu in težave s kožo.

Kronični stres vodi do depresije, jeze, strahu in sovražnosti in mnogih drugih emocionalnih težav, kar zmanjšuje učinkovitost imunskega sistema, ki je naša prva obramba proti različnim okužbam. Živčni prenašalci, ki pomagajo varovati naš imunski sistem, so ovirani zaradi stresa.

V nadaljevanju, pa se poučimo o tem, kako stres, ki ga imamo, nadzorovati...

Vaš trener,

Rok Ledinek; strokovni sodelavec VITJA.SI

VIRI:

-    Dr. Michael Colgan: Optimum Sports Nutrition: Your Competitive Edge. Advanced Research Press. New York, 1993
-    Jonny Bowden: The 150 Healthiest Foods On Earth: The Surprising, Unbiased Truth About What You Should Eat And Why. Fair Winds. USA, 2007
-    Mike Roussell: Four Secrets to Beating Stress to Build Muscle. T Nation, 2009
-    Cindie Leonard: An Overview of How Stress Kills and How to Develop Your StresSkills. Natural News, 2008
-    Dr Tamer Shaban: Eleven Great Ways to Reduce Stress. Natural News, 2008
-    Fleur Hupston: How Exercise Relieves Stress and Anxiety. Natural News, 2010
-    Fleur Hupston: How to Manage Stress and Anxiety Naturally. Natural News, 2010
-    Leigh Erin Connealy: Make Nutrition and Exercise Your Stress Survival Guide. Natural News, 2009
-    Fleur Hupston: Reduce stress through correct diet. Natural News, 2011
-    Elizabeth Walling: Stop Stress from Killing You, Part I: Identify the Stress in Your Life. Natural News, 2010
-    Elizabeth Walling: Stop Stress from Killing You, Part II: Seven Keys to Reducing Stress. Natural News, 2010
-    Mike Bundrant: The Number One Health Destroyer Is All Natural. Natural News, 2011