Aleksander Tušek in Tanja Zorjan Tušek: Čas za spremembo

Bližala sva se tisti okrogli življenjski obletnici in Aleksander mi je predlagal, da se do najinih 40. rojstnih dnevov spraviva v formo ter hkrati izgubiva nekaj odvečnih kilogramov. Že dalj časa je namreč preko spletne strani spremljal delo Vitje Sikoška.

Tako je nekega večera padla odločitev in Aleksander je kontaktiral Vitja.

Konec meseca maja smo se dobili na fitnesu. Vitja je najprej opravil meritve, sledil je razgovor in napotki, nato pa že prvi trening. Čeprav sva se včasih kar športno udejstvovala, pa je z leti zaradi družinskih in poslovnih obveznosti časa za telesno aktivnost bili vedno manj, vedno manj sva si ga vzela.

V naslednjih dneh sva se odpravila v trgovino, kjer sva nakupila zalogo zelenjave, raznovrstnega mesa (svinjino, purana, perutnino, govedino in tudi divjačino) ter mlečne izdelke, oreščke, semena....V kolikor je le mogoče kupujeva biološko pridelano hrano.

Prišel je ponedeljek in s tem začetek najine poti k formi, boljšemu zdravju in seveda tudi izgledu.
Spremeniti sva morala tudi prehranjevanje tekom dneva. Tako sva se sredi dneva (malica oziroma kosilo) prenehala prehranjevati v gostinskih lokalih. S pomočjo jedilnika, ki nama ga je pripravil Vitja, je bilo, sicer nujno načrtovanje, veliko lažje.

Kosila sva in si še zmeraj večinoma sredi dneva pripraviva doma. Kadar je urnik bolj natrpan, si hrano pripraviva že večer prej, drugače pa si jo pripraviva sproti, saj sploh priprava perutnine, purana, mletega mesa, itd. ne zahteva časovno dolge priprave.

Zaradi poslovnih obveznosti in nato še družinskih (sva starša dvema šoloobveznima fantoma, ki tudi potrebujeta očeta in mamo, ob tem pa še prevoze na obšolske dejavnosti), najini treningi pridejo na vrsto šele ob 22. ali 23. uri zvečer. Prav zaradi navedenih razlogov treninge opravljava doma, saj bi nama že vožnje v Maribor vzele preveč časa, prav tako pa bi iskanje varstva za otroka povzročalo dodatne skrbi.

Bilo nama je in nama je še zmeraj veliko lažje, da sva se za spremembo odločila oba. Tako se medsebojno vzpodbujava in bodriva. Seveda pa je dodatna motivacija tudi Vitja, ki se preko telefona in elektronskih sporočil vedno znova zanima, kako nama gre, hkrati pa nama tudi po potrebi svetuje.

Seveda pa ne gre zanemariti tudi tistih velikih klešč, s katerimi Vitja opravlja meritve. Z zavedanjem, da bodo ob koncu meseca, prav te klešče tiste, ki bodo pokazale, kako resno sva pristopila tako k prehrani, kakor tudi seveda k treningom, zelo resno in "skoraj čisto" dosledno upoštevava sestavljen program in jedilnik (psssst....., saj se kdaj zgodi, da zaradi obveznosti treninga ne opraviva, se pa trudiva, da ga nadoknadiva).

Kar z majhnim strahom, sva po mesecu dni odšla na prve meritve k Vitji. Bil je zadovoljen, midva pa seveda tudi. Odstotek telesne maščobe se nama je v prvem mesecu znižal za skoraj 4%, prav tako pa sva ob tem, da sva izgubila nekaj kilogramov, hkrati pridobila tudi nekaj mišične mase.

Vitja nama je zato pripravil nov program treningov in seveda je spet sledilo nekaj dni bolečin v mišicah.

S programom sva nadaljevala tudi preko poletja, na počitnicah. Prehrano sva tako ali tako že osvojila, pri treningih pa sva na počitnicah včasih malo eksperimentirala (namesto uteži so se kot pripravne izkazale tudi pet litrske plastenke z vodo).

V septembru so bile ponovno na vrsti meritve, ki so na najino presenečenje in seveda veliko veselje pokazale, da sva vsak izgubila okrog 8 kg čiste maščobe.

V tem času so najino spremembo opazili tudi drugi ljudje, nekateri so to pripisovali stresu, drugi sveži zaljubljenosti in še je bilo zanimivih vzrokov, le pravega ni ugotovil nihče. Le kdo pa še danes trdo in vztrajno dela z utežmi in se pravilno prehranjuje?!?

Midva pa....

V tem času sva se povsem navadila na novo prehrano, nesladkano kavo, ne moreva začeti dneva brez vode z limono, ki te osveži in prebudi, prav tako pa imava kar slabo vest, če nama ne uspe opraviti treninga.

Ko pride tisti dan v tednu, ko si tudi midva lahko privoščiva kaj sladkega, pa nama je sedaj kakšna tortica presladka in tudi ni več tako dobra, kot je bila še nekaj mesecev nazaj. Sladkega sva se kar odvadila in ga ne pogrešava.

Tudi počutje je veliko boljše, ne čutiva več tiste večerne utrujenosti, pridobila sva na moči, kondiciji, gibljivosti, po besedah drugih pa tudi boljše izgledava.

Pa še najvažnejše.....

Dobila sva dva nova krasna, iskrena prijatelja, polna pozitivne energije ... Vitja in Marjano.

Zato ne oklevajte in še danes kontaktirajte najboljšega trenerja – Vitjo in tako napravite prvi korak k boljši formi, počutju, zdravju in tudi izgledu.

Kot pravi znani rek – morda še nismo na cilju, a smo korak bližje, kot smo bili včeraj.

                                                                                                                 Aleksander Tušek in Tanja Zorjan Tušek

P.S. Žal pa vas opozarjava, da Vitja ob začetku programa ne opozori, da ima njegovo delo za posledico, da v nekem trenutku ostanete brez ustreznih oblačil in je potrebno po nakupih oblačil, ki so manjša za eno ali celo dve konfekcijski številki :-)

V Lenartu, 13.11.2013