Kako vplivajo mišice na vaše zdravje?

Približno pred desetimi leti, so raziskovalni znanstveniki ugotovili, da mišice tako kot maščoba, izločajo hormone v obliki spojin, ki imajo avtokrino, parakrino in endokrino delovanje.

  • Endokrini hormoni (žlezni) nastajajo v določenih žleznih celicah (trebušna slinavka, ščitnica, nadledvična žleza). Velike žleze jih izločijo v krvni obtok, po katerem potujejo do točno določenih ciljnih celic (organov) – delujejo na dolge razdalje. V to skupino razvrščamo: inzulin, hormone ščitnice, rastni hormon, estrogen, testosteron, glukokortikoide.
  • Parakrini hormoni delujejo na kratke razdalje in jih ne najdemo v krvi. Prenašajo se po živcih ali po medceličnini. Najbolje poznana je pot od hipotalamusa do hipofize, kjer delujejo sproščujoči hormoni. V to skupino sodita tudi melatonin in serotonin.
  • Avtokrini hormoni prenašajo informacije od celice do celice direktno in tudi do celice, ki jih je proizvedla. So najstarejša oblika hormonov, mnogi jim pravijo tkivni hormoni, najdemo tudi obliko pra-hormoni ali ne-pravi hormoni ali mediatorji. Avtokrini hormoni vplivajo na vse druge hormone. Mednje sodi eikozanoid (prostaglandini) in tudi nekateri citokini (posredniki v imunskem sistemu).

Pred temi dognanji so raziskovalci menili (tega jim žal ni uspelo nikoli dokazati), da obstaja faktor pri vadbi ali morda hormon,  s pomočjo katerega bi lahko lažje razumeli in razložili širok spekter prednosti, ki ga ima vadba na nas in naše telo. Ko jim je končno uspelo odkriti ta faktor, so na presenečenje mnogih ugotovili, da je ta faktor zelo znan citokin, ki je sestavni del imunskega sistema (citokini so beljakovine z majhno molekulsko maso, ki delujejo kot posredniki med elementi imunskega sistema). Od takrat so potrdili še nekatere izmed drugih citokinov, ki se sproščajo v mišicah. Dva izmed njih sta IL-15 in IL-8(1-3). Ti faktorji skupaj z ostalimi spojinami, ki se sproščajo iz mišic (NO, BDNF itd.), se sedaj skupno imenujejo 'miokini'. Mišice tako skupaj z ostalimi aminokislinami, še posebej L-glutaminom, predstavljajo ključno vlogo v delovanju imunskega sistema.

Obramba in zaščita pred napadom na organizem

V nekem smislu, so mišice vedno bile obrambni organ. Mišice so gibalno tkivo, čigar naloga je ujeti hrano in se izogibati morebitni nevarnosti. Prav tako so skozi čas metabolizem mišic, obravnavali kot proces, ki nadzoruje mišično tkivo. Vloga mišičnega tkiva pri obrambi in napajanju organizma, pa je danes pomembna komponenta delovanja telesa, saj je v tesni povezavi s hormonalnim metabolizmom in delovanjem imunskega sistema.

IL-6, znan tudi kot vnetni mediator, deluje protivnetno v kontekstu vadbe. S pomočjo receptorjev lahko  bolje nadzorujemo in uravnovesimo odziv našega imunskega sistema. Medtem ko akutna vadba ustvarja večji dvig IL-6, nenehna vadba privede do regulacije IL-6 receptorjev in nižjo stopnjo IL-6,  ko naše telo počiva. Na podlagi teh podatkov so raziskovalci zaključili, da je vadba ključna točka pri reguliranju delovanja imunskega sistema  in kroničnega vnetja.

Mišični citokini ali miokini imajo pomembno vlogo tudi pri energijskem metabolizmu,in sicer s pomočjo endokrinih učinkov, izmed katerih bi naj bila IL-6 in IL-15 najbolj pomembna. IL-6 deluje kot hormon in omogoča 'komunikacijo' med mišicami, jetri, maščevjem in možgani. Najverjetneje je glavna naloga IL-6, vloga senzorja za 'gorivo'. Je v zelo tesni povezavi z zalogami glikogena v mišicah. Manj kot je prisotnega glikogena v mišicah, višja je raven IL-6. Njegova naloga v jetrih je povišanje glukeogeneze, glikogenolize (razgradnja), in lipolize, kar poveča razpoložljivost glukoze in maščobnih kislin. Glukeogeneza poteka v jetrih in ledvični skorji, v citoplazmi in delno v mitohondrijih.

IL-6 in IL-15 oba skupaj, stimulirata oksidacijo maščob v maščevju in mišicah. IL-15 ima še posebej velik vpliv na maščobo, ki se nabira okrog trebuha, prav tako pa spodbuja rast mišične mase.

Interakcija med mišicami in imunskim sistemom

Ta zapletena komunikacijska mreža dobro znanih spojin imunskega sistema, ki se proizvajajo v mišicah poraja vprašanje; ali so mišice odporen organ? Raziskave sicer ne kažejo direktnih povezav, vendar zagotovo obstaja indirektna in zelo pomembna povezava . Mišice se lahko obnašajo kot neke vrste napajalec imunskega sistema. Ta sistem bi naj bil zelo uspešen pri pridobivanju sredstev, ki so še posebej koristna za imunske celice. Obstaja tudi korelacija med rezervami mišične mase in boleznijo. Izguba mišične mase zaradi bolezni je lahko med 5 do 10 krat večja, kot v fazi mirovanja. Študije, ki so preučevale lakoto in stradanje so pokazale da lahko bolezen povzroči do 40% izgube mišične mase, kar že resno ogroža naše zdravje. Zatorej menijo, da ima mišična masa veliko in pomembno vlogo pri ohranjanju delovanja imunskega sistema.

Znano je da je glutamin, še posebej dobra 'hrana' za imunske celice in morda je tudi glavni razlog zakaj se mišično tkivo razkraja med boleznijo. Ključne imunske celice, kot so limfociti in monociti (ena izmed treh skupin belih krvničk), kažejo precej oslabljeno delovanje, kadar je raven glutamina izčrpana. Glutamin je proizveden in shranjen v svoji prosti obliki v naših mišicah, od koder se sprosti v naš krvni sistem, ko smo bolni. Med samo boleznijo, se lahko koncentracija glutamina precej hitro iztroši, saj ga potrebujejo tako organi kot naš imunski sistem za nemoteno delovanje. Ko pridemo do točke, da je zaloga glutamina v našem telesu omejena, opazimo direktno korelacijo z motnjami v delovanju organov, ki lahko posledično vodijo do odpovedi delovanja organa.

Koncentracija glutamina skupaj s citokinom v mišicah, zagotavlja pomemben vir hrane in energije za naš imunski sistem. Mišice so ogromen vir energije,  'gorivo' za imunske celice in ključna veriga v delovanju imunskega sistema. Na podlagi tega dognanja, bi moralo biti vzdrževanje mišične mase, skozi leta naš glavni cilj.

Vadba ima ogromen pomen na razvoj in rast mišic

Protokol hipertrofije mišic je že precej razvit in večinoma vključuje vadbo z utežmi. IL-15 ima zelo pomembno vlogo pri tem, saj deluje lokalno.  Lokalno stimulira rast mišične mase. Prav tako se spopada z maščobnim tkivom, tako da regulira tako razpad kot sprostitev maščobe. IL-8 deluje bolj na lokalni ravni in je vključen v angiogenezo, ki zagotavlja zadostno količino hrane  za mišice, za razvoj mišičnega tkiva. Ironično pri vsem tem je, da zelo znan citokin deluje dvojno, in sicer uravnava delovanje imunskega sistema, obenem pa spodbuja  rast zdravega mišičnega tkiva. Še dodaten dokaz, da so mišice in imunski sistem partnerji pri projektu 'našega zdravja'.

Kaj torej narediti? Osnovna navodila!

Glede na zgornje trditve, bi bilo vsekakor smiselno, da bi zdravniki več časa in pozornosti namenjali preučevanju protokolov za rast mišic. Zmerno dvigovanje uteži nekje med 10 do 15 ponovitvami je dober začetek, v kolikor želite spodbuditi rast mišic. Vadba za začetnike, bi morala zajemati vaje za celo telo, izvajati bi jo bilo priporočljivo trikrat na teden. Glede na napredek posameznika, pa se lahko vaje prilagodijo in izvajajo za določen del telesa. Priporočene izbrane vaje naj bodo osredotočene na vaje, ki vključujejo več sklepov. Vaje za noge, kot so počepi, nožni potisk, ekstenzija noge in upogib kolena (leg curl), imajo ključno vlogo,  saj noge tvorijo največje območje mišične mase na telesu. Teža za izvajanje naj bo nekje med 65% in 85%, z desetimi ponovitvami, kjer mora biti zadnja ponovitev izvedena z največjim naporom. Zraven vključite še visoko intenzivne intervalne treninge, dolge sprehode, in vaje za sproščanje, kot je npr. joga za umirjanje,  raztezanje in pravilno dihanje. S tem nekako zaokrožite načrt za boljše delovanje imunskega sistema in celotnega telesa, obenem pa izboljšate še svojo formo.

Če mi želite postaviti kakšno vprašanje, sledite tej povezavi in mi pišite.

Vaš trener,

Vitja Sikošek ; PICP coach, BIOSIGNATURE practiotioner level 2

Reference:

  •  Adolph, et al. Muscle as an endocrine organ: IL-6 and other myokines. Journal of Apllied Physiology. 2009;107:1006-1014.
  • Arnold, et. al. PGC-alpha and myokines in the aging muscle- A Mini Review. Gerontology. Online Publication Feb. 2010.
  • Lightfoot, et. al. Muscle In Defense. Critical Care Medicine. 2009;37:S384-S390.
  • Teta, J and Teta K.  Exercise is Medicine: The Anti-inflammatory Effects of High Intensity Exercise. Townsend Letter. November 2006.
  • Ferrando, et al.Prolonged bed rest decreases skeletal muscle and whole-body protein synthesis. American Journal of Physiology, endocrinology and metabolism. 1996;270:E627–E633
  • Stein, et. al. Nutrition and muscle loss in humans during space flight. Advances In Space Biology and Medicine. 1999;7:49 –97
  • Juretic, et. al. Glutamine requirements in the generation of l ymphokine-activated T cell s. Clin Nutr 1994; 13:42– 49
  • Izquiredo, et. al. Cytokine and hormone responses to resistance training. European Journal of Applied Physiology. 2009;107:397-409.