Ste že kdaj pomislili na adrenalno izčrpanost?

Utrujenost nadledvične žleze ali t.i. izčrpanost nadledvične žleze je ena izmed najbolj spregledanih bolezni v zahodnjaški kulturi. Po ocenah približno 80% odraslih do neke mere trpi za utrujenostjo nadledvične žleze. Utrujenost nadledvične žleze je padec v delovanju nadledvične žleze, ki se kaže v zmanjšani proizvodnji nadledvičnih hormonov, kar pa negativno vpliva na fiziologijo in povzroča izčrpanost.

Simptomi utrujenosti nadledvične žleze

Najbolj pogosti znaki so: kronična utrujenost, izčrpanost, težave s spanjem, težave z jutranjim vstajanjem, depresija, anksioznost, hrepenenje po soli ali sladkorju, pridobitev telesne teže ali nezmožnost izgube le-te, pomanjkanje energije za vsakodnevna opravila, zmanjšan libido, zmanjšana sposobnost soočanja s stresnimi situacijami, vrtoglavica, nizka telesna temperatura, nagnjenost k prehladu in gripi ter zmanjšana toleranca za stres.

Ko smo pod stresom, stres-strah signalni impulzi aktivirajo simpatični živčni sistem in prilagodijo sistem osi HPA v hipotalamusu. Stresni nevroni v hipotalamusu izločajo kortikotropin sproščujoč hormon (CRH), ki povzroči sprostitev adrenokortikotropnega hormona (ACTH) iz hipofize v krvni obtok, kar pa stimulira izločanje kortizola in drugih glukokortikoidov iz nadledvične žleze. To zaporedje dogodkov je znano kot os HPA in je zelo pomemben del nevro-endokrinega sistema.

Stresni signalni impulzi aktivirajo tudi avtonomni živčni sistem v hipotalamusu, ki pa omogoča hitrejši odziv v stresnih situacijah. To vključi simpatični živčni sistem in umik parasimpatičnega živčnega sistema. To je t.i. ˝fight-or-flight˝ odziv oz. po naše ˝boj ali beg˝ odziv.

Pod kroničnim stresom se nadledvična žleza izčrpa in simpatični živčni sistem postane preobremenjen. Na tej točki pride do tesnobe, nespečnosti, nezmožnost sprostitve, živčnost. Lahko pride do nezbranosti misli in v hujših primerih celo do zasoplosti, palpitacije in tresenja. Vzpodbujen simpatični živčni sistem se lahko prikaže tudi v povečanem proizvajanju prebavnih sokov in premikanju črevesja, kar pa privede do prebavnih motenj, ki so zelo pogoste pri pacientih z utrujeno nadledvično žlezo.   

Utrujenost nadledvične žleze prav tako povzroči neravnovesje v ščitnici, saj nadledvična žleza in ščitnica delujeta skupaj pri uravnavanju metabolizma in njegovi proizvodnji energije. V stresnih obdobjih, ko je zmanjšana funkcija nadledvične žleze, se delovanje ščitnice in sproščanje hormonov iz ščitnice poveča, da nadoknadi le-ta zmanjšan odziv nadledvične žleze. Na tej stopnji pride do utrujenosti in živčnih simptomov. Sčasmoa se tudi ščitnica utrudi in ne proizvaja več zadostnih količin hormonov, kar pa povzroči hipotiroidizem, ki nadalje povzroči še večjo utrujenost in izčrpanost. Druga možnost je, da visoka raven kortizola v prvi fazi utrujenosti nadledvične žleze povzroči povratno prevlado T3, kar pa je še ena slabo diagnosticirana bolezen ščitnice, ki je zelo pogosta pri pacientih z utrujeno nadledvično žlezo.

Posledice utrujene nadledvične žleze so pogosto hipotiroidizem, povratna prevlada T3, nizka raven sladkorja v krvi, alergije, artritis in slab imunski odziv. Pri ženskah so pogoste posledice tudi povečane težave z menstruacijo, PMS in simptomi menopavze.

Vzroki za utrujenost nadledvične žleze

Utrujenost nadledvične žleze večinoma povzroča stres. Stres je lahko čustven, duševen ali fizičen. Fizičen stres vključuje zraven vadbe in izčrpavanja na delovnem mestu ali domačem okolju tudi alergije na hrano, intoleranco na hrano, težke kovine, patogene (parazite, viruse, bakterijska vnetja, kandida), biokemijsko neravnovesje v telesu, itd.

Energijsko gledano pride do utrujenosti nadledvične žleze zaradi dajanja energije drugim ali idealom, saj to povzroča stres v življenju. Če vedno rečeš ja, čeprav tega ne želiš, je to dajanje energije drugim. Kadarkoli storiš nekaj, za kar čutiš, da ni prav ali ni resnično zate in vseeno to storiš, je to dajanje energije drugim. Najverjetneje je veliko področij v življenju, na katerih počnemo to, vendar pa je, da sami sebi to priznamo, potrebno veliko odkritosti in poguma. 

Prav tako ukvarjanje s stvarmi, ki vemo, da niso dobre za nas, nadalje doprinesejo k težavami z nadledvičnimi žlezami, saj ne spoštujemo svojega telesa in ne upoštevamo samih sebe. To vključuje: prehranjevanje z nezdravo hrano, prekomerno uživanje alkohola, zloraba drog, kajenje, ostajanje pokonci do poznih ur, premalo kvalitetnega spanca, itd. Takšno zanemarjanje se fizično manifestira kot ˝strup˝ v telesu, ki negativno vpliva na nadledvično žlezo in s tem doprinese k utrujenosti nadledvične žleze. Takšni ˝strupi˝ v telesu so težke kovine in patogeni kot na primer virusne, bakterijske ali glivične okužbe, zajedavci, alergeni, toksini, itd. Priporočljivo bi bilo testiranje na te ˝strupe˝ in v primeru njihove prisotnosti v telesu, njihova odstranitev, da bi nadledvična žleza lahko ponovno normalno delovala.

Na žalost moderna medicina ne priznava utrujenosti nadledvične žleze za bolezen, razen v najhujših oblikah, ko pride npr.do Adisonove bolezni. Na žalost takšen odnos medicine povzroči veliko težav z zdravjem za paciente z utrujeno nadledvično žlezo, saj jim niso omogočene pravilne terapije. Utrujenost nadledvične žleze je resnično bolezensko stanje, ki pa se ga da ozdraviti. Prvi korak je, da poiščemo zdravnika, ki bo pripravljen naročiti vse potrebne hormonske teste, da se pravilno diagnosticira takšno bolezensko stanje.

Zakaj je hormonsko testiranje tako pomembno? Zato, ker nekatera druga bolezenska stanja, kot so hipotiroidizem, neravnovesje spolnih hormonov, itd., povzročajo zelo podobne simptome in natančno testiranje zagotovi pravilno diagnozo in posledično tudi pravilno terapijo. Če se ob težavah z nadledvično žlezo pojavi še neravnovesje spolnih hormonov in ščitnice, je potrebno temu primerno prilagoditi predpisano terapijo.

Najbolj pomembna hormona, ki jih povezujemo z utrujenostjo nadledvične žleze sta DHEA in kortizol, saj se ravno ta dva hormona neprenehoma izločata, kot odziv na kronični stres in za uravnavanje metabolizma ter proizvodnjo energije. Pravtako je pomemben aldosteron, še en hormon nadledvične žleze, ki uravnava raven elektrolitov, posledično pa količino vode v telesu in vpliva na regulacijo krvnega pritiska.

Kortizol

Normalno delujoča nadledvična žleza proizvaja celoten spekter hormonov, vendar najbolj pomemben izmed vseh je kortizol. Nadledvična žleza zdravega posameznika proizvede približno 20 mg kortizola na dan. V obdobjih stresa pa za lažje premagovanje le-tega, nadledvična žleza proizvede tudi do 200 mg kortizola na dan. Kortizol vzdržuje normalne količine sladkorja v krvi, imobilizira maščobe in shranjuje beljakovine za energijo, deluje protivnetno, kontrolira in oblikuje krvne krvničke, ki sodelujejo v imunskih oz. protivnetnih odzivih, učinkuje na krvne žile in posledično na krvni pritisk, učinkuje na količino elektrolitov v krvnem tkivu, vpliva na srčni utrip in na centralni živčni sistem in posredno vpliva tudi na počutje in obnašanje.

V začetnih stadijih utrujenosti nadledvične žleze je raven kortizola praviloma zelo visoka, kar pa lahko povzroči debelost, holesterol, krvni pritisk, spremeni kemijsko ravnovesje v možganih, ki se kaže v depresiji in tesnobi, povzroči odpornost na inzulin, moti presnovo hormonov ščitnice, osteoporozo, itd.

V kasnejših stadijih raven kortizola praviloma upade na raven, ki ne zadostuje za ustrezno vzdrževanje normalnih fizioloških funkcij. Zato je izrednega pomena, da se vzdržuje optimalna raven kortizola, saj preveč ali premalo kortizola povzroča težave.

DHEA

Drugi najbolj pomemben hormon, katerega proizvajanje se zmanjša v času stresnih obdobji, je DHEA. Povprečen zdrav moški proizvede približno 30 mg DHEA na dan, ženske pa nekje 20 mg na dan. V času stresnih obdobij pa se to število lahko zelo zniža. DHEA uravnava metabolizem in poleg drugih ukrepov, se tudi pretvarja v druge močnejše hormone, kot sta estrogen in testosteron. Prav tako ima svojstven vpliv na imunski sistem in endoteijske celice, ki poganjajo imunskemu sistem in preprečujejo aterosklerozo. Če se proizvajanje DHEA v stresnem času zniža, lahko pride do hormonsko kaskadnega učinka, ki se lahko pokaže tudi v pomanjkanju drugih spolnih hormonov, kot so estrogen, progesteron in testosteron. Če pride do pomanjkanja teh hormonov lahko nastopijo še druge težave, kot so PMS, menopavza, andropavza in hipotiroidizem.

Logično je, da je lahko utrujenost nadledvične žleze katastrofalna za naše splošno zdravje. Utrujenost nadledvične žleze povzroči pomanjkanje kortizola in DHEA, kar pa negativno vpliva na raven hormonov ščitnice in spolnih hormonov. Brez primerne terapije je lahko negativen hormonsko kaskadni učinek resna grožnja za zdravje.

V nadaljevanju vam bom predstavil tri stopnje utrujenosti nadledvične žleze.

  • Stopnja 1

Za prvo fazo, ki jo imenujemo hiper-adrenalizem, je značilno, da je stopnja kortizola zelo visoka, stopnja DHEA pa zelo nizka saj je izčrpan. Preveč kortizola povzroča slabo spanje, hrepenenje po sladkorju, zmedenost, pridobitev na teži-predvsem na pordročju trebuha, vročinski valovi, zadrževanje vode v telesu, intoleranca na glukozo in izguba mišic. Kortizol tudi zbije količino serotonina in melatonina, kar se pokaže kot depresija in nespečnost. Ker je kortizol protivneten, blaži vnetja in slabša odziv imunskega sistema, se pomanjkanje le-tega, kaže tudi v ogroženem imunskem sistemu kar privede do pogostih okužb in bolezni.   

Veliko kortizola lahko tudi zavira presnovo T4, to je pro-hormon, ki ga proizvaja ščitnica in se spremeni v svojo aktivno obliko T3. To pa seveda povzroči neravnovesje hormonov ščitnice, ki se imenuje povratna prevlada T3, ki nadalje doprinese k utrujenosti nadledvične žleze.

  • Stopnja 2

V drugi fazi količina DHEA ostaja nizka, količina kortizola pa je na meji med prenizkim in normalnim, kar pa nas pusti utrujene, pod stresom, vendar še vedno lahko funkcioniramo.

  • Stopnja 3

Med tretjo fazo tudi količina kortizola upade pod mejo, tako kot raven DHEA in zato nadledvična žleza postane utrujena in ne more več optimalno delovati.

Testiranje delovanja nadledvične žleze

Da lahko diagnosticiramo utrujenost nadledvične žleze in stopnjo utrujenosti ter, da lahko predpišemo primerno terapijo, potrebujemo nekaj testov. Priporočen je ali test sline, ki meri DHEA in raven kortizola štirikrat čez dan ali alternativno, krvni test seruma DHEA-S, v povezavi s testom urina v 24 urah.

http://trgovina.vitja.si/sportna-prehrana/kortizol-test-z-razlago

Priporočeno je tudi preverjanje hormonov ščitnice (T3, T4, povratni T3, TSH...), saj lahko neravnovesje ščitničnih hormonov povzroča simptome utrujenosti nadledvične žleze. Aldosteron lahko testiramo s pregledom krvi ali urina.

Drugi testi, ki bi lahko pomagali pri diagnozi utrujenosti nadledvične žleze, so testi na težke kovine, testi za intoleranco na različna živila, testi za potogene in mitohondrijsko disfunkcijo.

Povezana bolezenska stanja

Obstaja veliko število bolezenskih stanj, ki se kažejo z istimi ali podobnimi simptomi: sindrom kronične utrujenosti in fibromialgijo, hipoglikemija, hipotiroidizem, ishemične bolezni srca, kronične in ponavljajoče se okužbe ter revmatoidni artritis.
 

Če mi želite postaviti kakšno vprašanje, sledite tej povezavi in mi pišite.

Vaš trener,

Vitja Sikošek ; PICP coach 2, BIOSIGNATURE practiotioner level 2

Reference:

  • Wilson, J.L. Adrenal fatigue: the 21st century stress syndrome. Smart PublicationsPetaluma, CA2001
    • Erichsen, M.M., Løvås, K., Fougner, K.J., Svartberg, J., Hauge, E.R., Bollerslev, J. et al. Normal overall mortality rate in Addison's disease, but young patients are at risk of premature death. Eur J Endocrinol2009160233–237
      ([Epub 2008 Nov 14])
        Boulogne, A. and Vantyghem, M.C. Presse Med. 2004; 33: 666–672 (681)
      • Walker, B.R. Cortisol—cause and cure for metabolic syndrome?. Diabet Med. 2006; 23: 1281–1288
    • James B. LaValle, R.Ph., C.C.N., N.D. with Stacy Lundin Yale, R.N., B.S.N. 9 Keys to optimal Health Cracking the metabolic code.