VIDEO: Trening agilnosti

Kaj je agilnost?

Agilnost se generalno nanaša na dve vrsti motoričnih sposobnosti. Na eni strani je sestavni del sposobnosti za eksplozivni začetek, upočasnjevanje, spremembe smeri in ponovno hitro pospeševanje, hkrati pa ohranja nadzor nad telesom in zmanjšuje izgubo hitrosti (Costello and Kreis 1993).

V zvezi s tem je agilnost izredno pomembna v športu, saj se gibanja pogosto začnejo iz različnih položajev telesa.
Tako morajo biti športniki sposobni reagirati z močjo, eksplozivnostjo in hitrostjo iz teh različnih položajev na kratkih razdaljah do 10m ali manj, predno situacija zahteva naslednjo spremembo smeri ali položaja.

Na drugi strani se agilnost nanaša na sposobnost športnikove koordinacije pri reševanju več nalog hkrati. Primer: igralec na igrišču vodi žogo pod pritiskom igralca nasprotnega moštva, medtem ko išče prostega soigralca, da mu poda žogo (Cissik and Barnes 2004).

Agilnost je odločilnega pomena za napredovanje v športu

Študije kažejo, da je agilnost pri teh nalogah glavni in odločojoči dejavnik za napredovanje uspeha v športu. Mnogo športnikov in trenerjev je prepričanih, da je agilnost v prvi vrsti genetsko prirojena in jo je zaradi tega težko dosti izboljšati.

Načrtovanje programa agilnosti

Pri načrtovanju treninga agilnosti za športnika, mora trener moči in kondicije vključiti oblike usposabljanja, ki poudarjajo sledeče komponente: maksimalna moč (statična moč, dinamična moč, trdnost - pri pokrivanju nasprotnega igralca, igra pod obročem, ...), hitra moč (power), pospeševanje, upočasnjevanje, koordinacija, dinamično ravnotežje.

  • Maksimalna moč: se nanaša na maksimalno silo, ki jo lahko določena mišica oziroma mišična skupina ustvari ob določeni hitrosti (Herman 2000, Murphy and Forney 1997). Trening maksimalne moči je torej izrednega pomena pri športnikih, katerih šport vsebuje veliko kontakta (nogomet, košarka, rokomet, ...)
  • hitra moč: je po vsej verjetnosti druga najpomembnejša smer v procesu načrtovanja treninga. Nanaša se na stopnjo hitrosti s katero je delo opravljeno (sila + hitrost). Hitreje kot pride športnik od točke A do točke B večja bo njegova moč. Torej se povečuje s povečevanjem hitrosti.
  • pospeševanje: meri se s spremembo hitrosti na enoto časa. Igra osrednjo vlogo pri prehodu iz mirujočega položaja do maksimalne hitrosti. Tako nam zelo pomaga, da pri spremembah smeri v igri, hitro dosežemo spet primerno hitrost. V igri se to pozna pri odkrivanju, hitremu prehajanju v obrambo, v napadalne akcije, prodore, ...
  • upočasnjevanje:  namen hitrega upočasnjevanja hitrosti je, da hitro preidemo iz maksimalne hitrosti v mirovanje. To nam omogoča hitre spremembe smeri in ponovni prehod v pospeševanje. V situaciji ustavljanja oziroma upočasnjevanja prihaja do ekscentričnih dejavnosti mišic, pri čemer pa je potrebno poudariti, da je hitro ustavljanje glavni vzrok pri nastajanju poškodb med športniki.
  • koordinacija: je sposobnost kontroliranja več mišičnih skupin hkrati, z namenom učinkovitih izvedb športnikovih sposobnosti (Cissik and Barnes 2004). To pomeni nemoteno delovanje različnih mišičnih skupin.
  • dinamično ravnotežje: je sposobnost, da ohranimo nadzor nad telesom v gibanju.

Primarni učinek treninga agilnosti (okretnosti, prilagodljivosti) je povečanje nadzora nad telesom, ki se rezultira na povečanju kinestetičnih oziroma gibalnih (kinestetika - veda o človeškem gibanju) sposobnostih. Rezultat je povečana kontrola majhnih mišičnih skupin v vratu, ramenih, hrbtu, bokih, kolenih, sklepih gležnjev,...

Naslednjič pa bomo podrobneje pogledali načrtovanje vsakega segmenta treniranja agilnosti posebej.
vir:  training for speed, agility ang quickness/ Lee E. Brown, Vance A. Ferrigno

Vaš trener,

Dejan Lenart, strokovni sodelavec VITJA.SI