Zakaj je spanec tako pomemben? (1.del)

Ste se kdaj znašli v postelji gledajoč na uro in niste mogli zaspati?
Se ponoči prebujate in se sprašujete, ali boste lahko ponovno zaspali nazaj?
Ali ste zjutraj utrujeni in brez energije?

Spanec danes ni razkošje, ampak je nuja. Spanje obnavlja telo in duha ter nam pomaga ohranjati naše telesno in duševno zdravje.  Študije so pokazala, da imajo ljudje, ki spijo 7-8 ur na noč, boljše zdravje in živijo dlje od ljudi, ki spijo manj.

Nespečnost je zelo pogosta bolezen in velika verjetnost je, da jo je že skoraj vsakdo izmed vas izkusil, vsaj občasno. Osebam, ki primanjkuje spanja, najpogosteje občutijo utrujenost, pomanjkanje energije ter težave s koncentracijo. Stvari, ki vplivajo na neprespane noči so lahko; pozni treningi, uživanje hrane tik pred spanjem, nekatera zdravila in temperaturna nihanja v spalnicah.

Vendar pa je glavni krivec, ki vpliva na dober spanec stres. Zaskrbljenost, anksioznost, konstantno razmišljanje o dogodkih, so vse krivci, ki se nam pogosto pojavljajo kadar želimo zaspati.
Nespečnost lahko nosi še posebej katastrofalne posledice, saj pogosto vodi v začaran krog dnevnih motenj, ki vplivajo na vaše zdravje in počutje – velike količine kave, razni brezalkoholni energijski napitki, želja po sladkem in kajenju cigaret,... Uspavalne tablete vam lahko pomagajo sicer zaspati, vendar posledice čutite neslednji dan, ko ste brez energije.


Vpliv stresa vpliva na kvaliteto vašega spanja, saj temelji na sproščanju stresnega hormona kortizola.

Običajno se kortizol sprosti, kadar se telo odzove na nek zunanji dražljaj, npr. kadar se prestrašimo, razburimo. Vendar je problem današnjega časa, da se kortizol sprošča v prekomernih količinah v ponavljajočih se zaporedjih. To posledično vpliva na naše zdravje. Torej ena izmed negativnih stranskih učinkov povišanega kortizola so tudi tažave s spanjem. To vse skupaj vodi do začaranega kroga problemov. Previsok nivo kortizola vpliva na slabo spanje, pridobivanja telesne maščobe, povišan sladkor, težave s srcem ter slabšanjem imunskega sistema. Pravtako, kadar ne spimo posledično dvigujemo nivo kortizola. Preko glukagona in ostalih potrebnih sistemov, se sprosti glukoza iz celic v krvni obtok, saj v možaganih nastane potreba po glukozi (energiji) za delovanje kognitivnih funkcij.

Na preprost način lahko razložimo:

Premalo spanja = povišan kortizol = povišanje kognitivnih funkcij
povišan nivo kortizola = povečano sproščanje glukoze = povišana raven glukoze v krvi
povišana raven glukoze v krvi = povišano izločanje inzulina = prekomerna stimulacija receptorjev
Prekomerna  stimulacija receptorjev = razgradnja = presežek glukoze v krvi.

Neizkoriščena glukoza v krvi vpliva na inzulinsko rezistenco.Odpornost na inzulin pa povzroča sladkorno bolezen tipa II.

V naslednjem delu članka si boste lahko prebrali, s katerimi načini  lahko izboljšamo spanje.

Če mi želite postaviti kakšno vprašanje, se pozanimati za ure treningov ali karkoli drugega, sledite tej povezavi in mi pišite.

Vaš trener,

Andrej Rantaša; strokovni sodelavec VITJA.SI